O NAS
Odprimo vrata glasbeni umetnosti in znanosti
Z mednarodnim znanstvenim simpozijem bomo proslavili selitev UL Akademije za glasbo s Stiškega dvorca v prenovljene prostore palače Kazina. Povezali bomo umetniško raziskovanje različnih glasbenih smeri z znanstvenim raziskovanjem na področju glasbene pedagogike in z njo povezanih znanstvenih disciplin. Na dvodnevnem simpoziju bodo predstavljeni prispevki, ki obravnavajo aktualne glasbenoumetniške in glasbenopedagoške teme in se povezujejo s celotnim glasbeno-umetniškim raziskovanjem in njegovimi interdisciplinarnimi povezavami ter s celotno vertikalo
glasbenega in splošnega izobraževanja, vseživljenjskega učenja, različnih oblik neformalnega učenja in glasbenega udejstvovanja. Odprt simpozijski naslov je povezan tudi s pripravami na izvajanje novega doktorskega študijskega programa Umetnost, ki je v postopku akreditacije.
Ključna
govornika
Barbara Lüneburg
Zasebna Univerza Antona Brucknerja (AT)
Utelešenje izraza, spola, karizme - premikanje meja klasičnih inštrumentalnih izvajalskih praks
Telo je medij, s katerim instrumentalisti izražajo in udejanjajo zvok, glasbene ideje in čustva. Njihovo telo je hkrati čustvo ter prenašalec zvoka in glasbene ideje.
Izvajalci zavedno ali nezavedno uporabljajo geste in obrazno mimiko, njihovo telo postane sredstvo izražanja, komunikacije in interakcije z občinstvom. S svojo telesnostjo občinstvu omogočajo vpogled v svojo individualnost, a tudi v uprizoritveno in kulturno oblikovano osebnost. Kot gledalci in opazovalci "[…] v telesnih držah, gibih, izrazih obraza, v usmerjenem pogledu, gestah in dejanjih druge osebe zaznavamo, kaj slednja namerava in kaj čuti, ter se odzivamo na tesno povezan način [...]" (Gallagher in Zahavi 2012, 208).
V svojem umetniškem raziskovalnem projektu Utelešenje izraza, spola, karizme - preseganje meja klasičnih instrumentalnih praks, ki ga je financiral Avstrijski znanstveni sklad (FWF: AR 749-G) in ki deluje v okviru Zasebne univerze Antona Brucknerja, Barbara Lüneburg raziskuje telesne in umetniške izraze pri instrumentalnem igranju kot bistveni del njihovega glasbenega in kulturnega izražanja ter vrednot, ki jih delimo z občinstvom. V drugem koraku s sodelavci raziskuje, kako lahko z njihovo (de)konstrukcijo v novo ustvarjenih umetniških delih in s posebnimi oblikami razširjanja glasbenega in kulturnega izražanja prestopijo meje klasične instrumentalne izvajalske prakse in kako bo to vplivalo na karizmatični odnos do občinstva.
Barbara Lüneburg nam bo v svojem predavanju predstavila ključne raziskovalne cilje svojega tri leta in pol trajajočega raziskovalnega projekta, podrobneje bo razložila njegovo interdisciplinarno zasnovo in metodologijo raziskave s posebnim poudarkom na metodah umetniškega raziskovanja, ki jih raziskovalna skupina uporablja. V sklepu bo predstavila tudi prve raziskovalne ugotovitve.
Barbara Lüneburg, profesorica umetniškega raziskovanja na Zasebni univerzi Antona Brucknerja, je kot solistka in skladateljica nastopala na odrih po Evropi, v obeh Amerikah, Aziji in na Novi Zelandiji. Za njo in v sodelovanju z njo je bilo napisanih nešteto skladb. Kritiki njeno igranje opisujejo kot "osupljivo", "glasbeni kozmos", "strastno", "drzno", "ekspresivno in očarljivo". V svojih umetniških raziskavah raziskuje ustvarjalnost, sodelovanje, karizmo, koncertno avro, participativno umetnost, utelešenje in učinek elementov igre v avdiovizualnih delih. Med letoma 2014 in 2018 je vodila raziskovalni projekt "Transkodiranje – Od vrhunske umetnosti do participativne kulture", v katerem je spletno skupnost prek družbenih medijev vključila v ustvarjanje multimedijskega dela. Leta 2022 je pridobila sredstva za izvedbo triinpolletnega raziskovalnega projekta " Utelešenje izraza, spola in karizme - preseganje meja klasičnih instrumentalnih praks", ki jih podeljuje Avstrijski znanstveni sklad (FWF, projekt AR 749-G). Barbara Lüneburg je direktorica doktorskih programov na Zasebni univerzi Antona Brucknerja v Avstriji.
Zvezdan
Pirtošek
Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta (SI)
* Ključni govor je posvečen pianistu, prof. Hinku Haasu (1956-2020).
Kako možgani oblikujejo glasbo, kako glasba oblikuje možgane.
Na prvi pogled se zdi prepad med umetnostjo in (nevro)znanostjo neskončen in nepremostljiv. Umetnost šepeta iz sveta intuicije, subjektivnosti, domišljije, mita; znanost prepričuje z zakoni logike, objektivnosti, dejstev, razuma.
In vendar sta prav na področju glasbenega ustvarjanja umetnost in znanost prehodili marsikatero pot skupaj. Glasbeniki so s sebi lastno strastjo vedno intuitivno odkrivali tudi skrivnosti akustike, možganskih vidnih in miselnih procesov ter procesov ustvarjalnosti in čustvovanja. In znanstveniki so se, fascinirani nad nenavadno, silno močjo glasbe, spraševali o izvorih doživljanja in ustvarjanja glasbe, o njenem evolucijskem namenu, o mehanizmih, ki vodijo do tega, da je glasba tudi uteha in zdravilo. Imamo v možganih poseben 'center za lepo'? Lahko občutek za glasbo nenadoma pridobimo ali ga hipoma izgubimo? Nas lahko glasba boli? Zakaj tudi nevroznanstvenik glasbo od vseh umetnosti doživlja morda kot najbolj popolno? Zakaj glasba ostane tudi, ko izgubimo vse druge spomine? V predavanju se bomo dotaknili vseh vprašanj in predstavili tudi, kako lahko pri nekaterih motnjah (epilepsija, Alzheimerjeva demenca, Parkinsonova bolezen, motnje govora po kapi...) glasbo uporabimo ne le kot uteho, ampak tudi kot zdravilo; in kako je bolezen možganov morda oblikovala nastanek nekaterih velikih glasbenih stvaritev in vplivala na ustvarjalnost glasbenikov (Ravel, Mozart...), v moči in nemoči njihovega ustvarjalnega procesa.
Profesor Zvezdan Pirtošek je zdravnik, nevrolog, predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti ter dolgoletni predstojnik KO za bolezni živčevja. Je soustanovitelj srednjeevropskega študija Kognitivna znanost, predsednik slovenskega Sveta za možgane, soustanovitelj Društva bolnikov s parkinsonizmom in predsednik strokovnega odbora Združenja bolnikov z demenco. Glavno raziskovalno področje so nevrodegenerativne bolezni (Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen) in kognitivna nevroznanost. Za delo na področju demenc mu je predsednik RS podelil državno odličje Red zaslug.
Urnik
Četrtek, 24. november '22
Dvorana Julija Betetta
9:00
Glasbeni pozdrav: ANSAMBEL SAKSOFONOV 96, mentor: prof. MIHA ROGINA
Pozdravni nagovori:
GREGOR MAJDIČ, rektor Univerze v Ljubljani
MATJAŽ DREVENŠEK, prorektor za umetnost, Univerza v Ljubljani
IRIS IVANIŠ, predstavitev EUTOPIE
MARKO VATOVEC, dekan Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani
KAROLINA ŠANTL ZUPAN, prodekanja za znanstveno in umetniško raziskovalno dejavnost
BRANKA ROTAR PANCE, predsednica organizacijskega odbora simpozija in mednarodnega znanstvenega odbora simpozija
Petek, 25. november '22
Dvorana Julija Betetta
9:00
Glasbeni pozdrav: LUCIJA LORENZUTTI – klavir, mentor: prof. TOMAŽ PETRAČ
Ključni govornik: ZVEZDAN PIRTOŠEK, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta (SL)
Kako možgani oblikujejo glasbo, kako glasba oblikuje možgane
10:00
Vzporedna predavanja v dvorani Dr. Primoža Kureta in dvorani Tria Lorenz
Poglej urnik
11:30
9:30
Ključna govornica: BARBARA LÜNEBURG, Zasebna Univerza Antona Brucknerja (AT)
Utelešenje izraza, spola, karizme - premikanje meja klasičnih inštrumentalnih izvajalskih praks.
10:30
Odmor za kavo
12:00
Vzporedna predavanja v dvorani Dr. Primoža Kureta in dvorani Tria Lorenz
Poglej urnik
Odmor za kavo
13:30
Odmor za kosilo
11:00
Vzporedna predavanja v dvorani Dr. Primoža Kureta in dvorani Tria Lorenz
Poglej urnik
15:00
Vzporedna predavanja v dvorani Dr. Primoža Kureta in dvorani Tria Lorenz
Poglej urnik
14:00
Odmor za kosilo
16:30
Odmor za kavo
15:30
Vzporedna predavanja v dvorani Dr. Primoža Kureta in dvorani Tria Lorenz
Poglej urnik
COCKTAILS & PARTY!
17:00
Vzporedna predavanja v dvorani Dr. Primoža Kureta in dvorani Tria Lorenz
Poglej urnik
17:30
Panel (okrogla miza): Raziskovanje glasbene umetnosti
Moderator: GAL FAGANEL
19:30
Koncert - Na stičišču umetnosti in znanosti, dvorana Julija Betetta
Poglej programski list
Odbori
Organizacijski odbor
Predsednica
BRANKA ROTAR PANCE, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo (SI)
Člani
TINA BOHAK ADAM, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo (SI)
GAL FAGANEL, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo (SI)
KATARINA HABE, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo (SI)
ANDREJ MISSON, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo (SI)
MIHA NAHTIGAL, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo (SI)
MARINA NOVAK, Sveučilište u Zagrebu, Muzička akademija (HR)
ILONKA PUCIHAR, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo (SI)
KAROLINA ŠANTL ZUPAN, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo (SI)
KATARINA ZADNIK, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo (SI)
Mednarodni znanstveni odbor
Predsednica
BRANKA ROTAR PANCE, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo (SI)
Člani
MICHELE BIASUTTI, Università degli Studi di Padova (IT)
TINA BOHAK ADAM, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo (SI)
GAL FAGANEL, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo (SI)
RŪTA GIRDZIJAUSKIENĖ, Art Faculty of Klaipeda University (LT)
KATARINA HABE, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo (SI)
JELENA MARTINOVIĆ BOGOJEVIĆ, Univerzitet Crne Gore, Muzička akademija (ME)
EGON MIHAJLOVIĆ, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo (SI)
ANDREJ MISSON, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo (SI)
MARINA NOVAK, Sveučilište u Zagrebu, Muzička akademija (HR)
ARABELLA PARE, Hochschule für Musik Karlsruhe (DE)
MARIO PERESTEGI, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo (SI)
MILENA PETROVIĆ, Fakultet muzičke umetnosti u Beogradu (SRB)
ILONKA PUCIHAR, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo (SI)
HELMUT SCHAUMBERGER, Gustav Mahler Privatuniversität für Musik, Klagenfurt (AT)
VESNA SVALINA, Sveučilište Josipa Jurja Strossmayera u Osijeku, Fakultet za odgojne i obrazovne znanosti (HR)
KAROLINA ŠANTL ZUPAN, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo (SI)
SABINA VIDULIN, Sveučilište Jurja Dobrile u Puli, Muzička akademija u Puli (HR)
KATARINA ZADNIK, Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo (SI)
Sponzorji
Prijava
Prijave so zaprte
Kontakt
Lokacija:
Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani se nahaja na Kongresnem trgu, v strogem centru Ljubljane.
NASLOV:
Kongresni trg 1, 1000 Ljubljana, SLOVENIA
Piši nam e-mail
Vsi hoteli se nahajajo v neposredni bližini Akademije za glasbo.
Slovenija
Pokrajino Slovenije krasijo bogati gozdovi, številni gradovi in srednjeveška mesta. V enem dnevu lahko odpotujete na morje, obiščete kakšno od številnih s soncem obsijanih gora ali se sprehajate in lenarite ob čudovitih jezerih. Vsak lahko najde košček zase, v naravi, ob obisku številnih kulturnih znamenitosti ali raziskovanju bogate zgodovine. Za tiste, ki potrebujete aktivnejše preživljanje prostega časa, pa so na voljo avanture s kajaki, kanjoing, padalstvo, smučanje, kajtanje, številne gorske kolearske poti ... Obiščite UNESCOVE znamenitosti, uživajte ob izvrstni hrani, ob kateri bodo tudi največji gurmani ostali brez besed in razveselite brbončice z izbranimi vini. Obiščite tržnice in okusite lokalne sire in druge mlečne izdelke, olive, zelenjavo in sadje naravnost z domačega vrta.
Priporočamo vam, da si pogledate posnetek ob praznovanju 30. obletnice slovenske države in začetka predsedovanja Slovenije Svetu EU, ki prikazuje slovensko državno himno z angleškimi / nemškimi / francoskimi / italijanskimi ali pa madžarskimi podnapisi.
Več: https://www.slovenia.info/en/plan-your-trip/facts-about-slovenia
Več povezav o Sloveniji:
Ljubljana
Ljubljana navdihuje umetnike z vsega sveta, ki želijo svoj umetniški potencial predstaviti v najlepšem mestu na svetu. Zelena Ljubljana je kulturno središče Evrope, križišče vseh kulturnih tokov med vzhodom in zahodom, severom in jugom.
Več o Ljubljani:
Akademija za glasbo
Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani je bila ustanovljena pred 80 leti in je edina vosokošolska glasbena ustanova v Sloveniji. Združuje preko 160 domačih in tujih profesorjev in preko 400 študentov iz Slovenije in tudi tujine. Vključena je v vse pomembnejše mednarodne univerzitetne povezave in aktivno sodeluje z glasbenimi akademijami vseh sosednjih držav. Letno pripravi preko 150 koncertnih dogodkov in je eden večjih ustvarjalcev kulturnega dogajanja v Sloveniji. Njeni različni sestavi (vse do simfoničnega orkestra) gostujejo na različnih odrih po Evropi.
Več o njej si lahko preberete v flipbooku.
